Seboreja na glavi in ​​seboreja na obrazu sta izraza, ki se pogosto uporabljata kot drugo ime za seboroični dermatitis, v resnici pa je seboreja strokovni izraz za prekomerno izločanje sebuma iz žlez lojnic.

V članku National Library of Medicine “The role of sebaceous gland activity and scalp microfloral metabolism in the etiology of seborrheic dermatitis and dandruff” je bila prikazana povezava med nastajanjem sebuma – maščobe na lasišču ter pojavom prhljaja in seboroičnega dermatitisa na lasišču. kože in lasišča pri več kot 50 % odrasle populacije. A poudariti je treba, da izraz seboreja pomeni povečano izločanje sebuma, ne pa seboroični dermatitis.

Po drugi strani pa v članku Cleveland Clinic trdijo, da ima “About 11% of the population has seborrheic dermatitis.” da ima v ZDA težave s seboroičnim dermatitisom približno 11 % prebivalstva. Tudi hrvaška stran Pliva Zdravlje poroča, da se “Seboroični dermatitis javlja se u oko 2-5% ukupnog stanovništva.”… iz tega lahko sklepamo, da obstaja več teorij o tem, vendar izkušnje s seborejo in seboroičnim dermatitisom pravijo, da je zelo razširjena težava.

Suha folikularna seboreja je stanje suhih, tankih las, ki so posledica kristalizirane maščobe v lasnih mešičkih. Gre za anomalijo, ki se lahko pojavi na glavi ali obrazu, vendar bomo o tem v drugem besedilu.

Po drugi strani pa je oljna seboreja stanje, pri katerem je maščoba (sebum) tekoča, masti lasišče in lase. Lasje so mastni, težki, neprijetnega vonja. Koža glave in lasišča je mastna, maščoba pa se razliva od korenin do konic. To so tipični mastni lasje.

Če imate na lasišču luske prhljaja, ki jih spremlja srbenje, rdečina, vnetje, potem ste na pravem mestu. Vaša težava ni seboreja, ampak seboroični dermatitis, seboroični dermatitis s psihosomatsko komponento ali psihosomatski dermatitis.

Glavna razlika med prhljajem in seborejo je, da ima prhljaj značilen videz. Je majhen, bele barve in večinoma masten. Zelo pogosto jo spremlja srbenje, na mestih, ki jih je prizadela seboreja, pa se pojavi rdečina s pojavom belih ali rumenih lusk.

Kakšna je razlika med seborejo, seboroičnim dermatitisom in prhljajem?

Seboreja je povečano izločanje maščobe s strani žleze lojnice, tu govorimo samo o maščobi in ta ne povzroča srbenja.

Tudi prhljaj, ki je lahko suh ali seboroičen, torej koža, ki se lušči pomešana z maščobo, ne srbi. Pri prhljaju so luske značilne bele barve, ni rdečice, draženja in srbenja.

Seboroični dermatitis je kronično vnetje kože, luske so značilne rumenkaste barve, so večje od prhljaja in so močno prilepljene na lasišče. Poleg tega je predel pordel, koža je razdražena in srbeča. Seboroični dermatitis je kronično vnetje kože, ki se pojavi na delih kože, kjer so žleze lojnice najštevilnejše in gostejše.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis: srbenje in prhljaj, ki ga spremlja eritem, pojav rdečice v osrednjem delu glave, ki se lahko širi od lasišča do 1 cm do kože čela.

Zelo pogosto boste na internetu naleteli na izraz seboreja na glavi kot sinonim za seboroični dermatitis. A če uporabimo pravilno strokovno terminologijo, je za to stanje pravi izraz seboroični dermatitis, medtem ko seboreja na glavi pomeni povečano izločanje sebuma na glavi, kot smo zapisali že v uvodnem delu tega besedila.

A seboreja kot povečano izločanje sebuma skozi žleze lojnice, pa naj bo suhega ali mastnega tipa, je glavni povzročitelj prhljaja in seboroičnega dermatitisa, zato jo v strokovnih člankih pogosto povezujejo s tem.

Pri seboroičnem dermatitisu sta srbečica in eritem na lasišču posledica oksidacije maščobnih kislin, vendar le takrat, ko odstotek glivice pityrosporum ovale (Malassezia pri D/SD) doseže dovolj velik delež bakterijske flore (83%).

Bakterijska flora je naravna zaščita lasišča, sestavljena iz znoja, loja (sebuma), odmrlih celic, fizioloških bakterij in gliv (med njimi pityrosporum ovale – Malassezia pri D/SD) in drugih maščob, ki jih proizvaja koža. Ko je v ravnovesju, deluje samosterilizirajoče in razkužilno.

Kadar imamo suh prhljaj, odstotek glivice pityrosporum ovale na lasišču presega normalen odstotek bakterijske flore 40 %. Pri mastnem prhljaju ta odstotek presega 74 %. Niti suhi niti mastni prhljaj ne povzročata srbenja. Srbenje in eritem sta znaka seboroičnega dermatitisa.

Ko pityrosporum ovale doseže 83 % bakterijske flore, sprošča maščobne kisline iz sebuma. Oksidirajo in postanejo zelo dražilni za lasišče, povzročajo eritem in srbečico.

Pri seboroičnem dermatitisu je eritem koncentriran le v osrednjem delu lasišča. V najhujših primerih se eritem, rdečina in srbenje razširijo izven lasišča na kožo čela.

Seboreja na obrazu

Seboreja na obrazu je pravi strokovni pomen za povečano izločanje sebuma in se pojavi predvsem na delih obraza, kjer je največ žlez lojnic, to je na čelu, nosu in bradi. V teh delih je koncentracija žlez lojnic največja, torej so same žleze večje, zato se izloča večja količina sebuma.

Obrazna seboreja je izraz, ki ga ljudje pogosto uporabljajo za obrazni seboroični dermatitis ali seboroični dermatitis s psihosomatsko komponento. Torej, v tem poglavju se bomo osredotočili na to temo, ker ste verjetno tako iskali.

Toda seboreja na obrazu (ali, pravilno rečeno, seboroični dermatitis na obrazu) je lahko prisotna tudi na sencih, na obrveh in trepalnicah, na prsnici, med lopaticami in na drugih delih telesa, ko gre za seboroični dermatitis s psihosomatsko komponento.

Slike seboreje na obrazu ali seboroičnega dermatitisa na obrazu v tej galeriji lahko potrdijo, ali ste na pravem mestu, vendar ne pozabite, da se težava lahko pojavi na vseh teh mestih ali samo na nekaterih.

Seboreja na obrazu oziroma seboroični dermatitis na obrazu je lahko različno intenzivna, odvisno od osebe, zato ni nujno, da je stanje tako izrazito kot na teh slikah.

Seboroični dermatitis – krema za obraz

Seboroični dermatitis je ponavljajoča se kronična vnetna anomalija, ki najpogosteje prizadene seboroične dele kože s povečanim delovanjem žlez lojnic. Za to anomalijo je značilna vnetna reakcija, ki vključuje pordelost in luščenje kože na prizadetih območjih. Pri moških se pojavlja pogosteje kot pri ženskah, zlasti v zgodnejši starosti.

Seboroični dermatitis je anomalija na lasišču, za katero so značilni luščenje povrhnjice, rdečina, vnetje in srbenje, predvsem v osrednjem delu lasišča. Ko se pojavi na obrazu in drugih delih telesa, se največkrat zgodi na delih telesa, kjer je aktivnost žlez lojnic največja, torej na delih, kjer je največje izločanje sebuma oziroma seboreje.

Praviloma se težava pogosteje pojavlja pri moških, saj imajo moški bolj mastno kožo kot ženske zaradi delovanja androgenov, moških spolnih hormonov. Androgeni (moški spolni hormoni) spodbujajo delovanje žlez lojnic, medtem ko estrogeni (ženski spolni hormoni) zavirajo delovanje žlez lojnic. Zaradi tega imajo ženske na splošno manj mastno kožo in lasišče kot moški.

Seboroični dermatitis ni nalezljiv in se ne prenaša s frizerskimi glavniki.

Seboroični dermatitis je dolgotrajno stanje. Preden simptomi izginejo, bo morda potrebna vrsta ponavljajočih se terapij. Slaba stran seboroičnega dermatitisa je ponovitev ne glede na zdravljenje.

Seboroični dermatitis je ponavljajoč se, torej se pojavi večkrat v življenju, tudi če smo ga z uspešnimi zdravljenji obvladali. Tako kot herpes ostane prisoten tudi v primeru hudega stresa, zmanjšane imunosti ali psihofizične izčrpanosti in se ponovno pojavi, včasih v hujši obliki.

Pogosto se stanje poslabša med zdravljenjem, zlasti spomladi, v istih obdobjih kot razjeda na želodcu. Izkušnje kažejo, da ljudje, ki trpijo zaradi želodčne razjede, pogosto zbolijo tudi za seboroičnim dermatitisom.

Seborejo na obrazu ali seboroični dermatitis na obrazu zdravimo z različnimi kremami za obraz. Na trgu je veliko krem, namenjenih seboreji na obrazu oziroma seboroičnemu dermatitisu, izkušnje strank z njimi pa so različne.

Če želimo težavo učinkovito ozdraviti ali zdraviti, moramo vedno izhajati iz vzroka. Vzrok seboreje ali seboroičnega dermatitisa na obrazu so glivice na koži. Gliva pityrosporum ovale (Malassezia pri D/SD) je prisotna na koži in v lasišču in se prehranjuje z sebumom, torej maščobami. Kot vse glive uspeva v vlažnem, toplem okolju z zadostno količino hrane za njeno razmnoževanje.

Kreme za obraz pri seboreji ali seboroičnem dermatitisu morajo imeti antimikotični (protiglivični) učinek. Drugič, odstraniti morajo odvečni sebum, ki hrani glivice, pa tudi delovati na rezultat, torej rdečico, vnetje in srbenje.

1% kortizolno kremo vtiramo v predele za ušesom, med nosom in ustnicami, robove vek in nosni koren 2- do 3-krat na dan. Ko je stanje pod nadzorom, se nanos kreme zmanjša na enkrat dnevno.

Učinkovine v kremah in losjonih za obraz, ki delujejo antimikotično, so čajevec (meleleuca alternifoglia), kajeput (melaleuca leucadendra), derivat olamske kisline in različne kortikosteroidne ali kortizolske kreme.

Kreme s kortikosteroidi in kortizolom ter losjoni za obraz pri seboreji na obrazu ali seboroičnem dermatitisu na obrazu so zelo učinkoviti, vendar jih ne moremo stalno uporabljati, če z njimi pretiravamo, pa sčasoma nimajo več učinka, saj uničijo naravno zaščito obraza,kožo (bakterijska flora).

Čajevec (meleleuca alternifoglia) se pogosto uporablja v naravnih kremah in losjonih za obraz pri seboreji na obrazu ali seboroičnem dermatitisu na obrazu, ki ima poleg antimikotičnega učinka tudi dermopurifying učinek, torej odstranjuje odvečno maščobo iz kože. A to ni vedno dovolj, saj je treba na proizvodnjo sebuma delovati s samonormalizirajočimi učinkovinami, kot je rastlina (kigelia africana). Na ta način se zmanjša izločanje sebuma, s tem pa se zmanjša količina hrane za glivico pityrosporum ovale (Malassezia pri D/SD).

V losjonih in kremah za seborejo na obrazu ali seboroični dermatitis na obrazu je vrsta sestavin, ki delujejo pomirjujoče, proti rdečici, srbečici in protivnetno.

Manj naravne sestavine v kremah za obraz pri seboroičnem dermatitisu so na primer kortikosteroidi, med njimi pa so na primer ketokonazol, mikonazol, metronidazol. Vedno je treba upoštevati, da gre za sintetične kopije kortizola (hormona nadledvične žleze), ki deluje protivnetno, zato jih kot takih ne smemo zlorabljati. Ne smemo jih uporabljati v večjih količinah, kot je navedeno v navodilih, dolgotrajna uporaba pa pogosto povzroči, da se koža nanje navadi in s tem zmanjša ali izgubi učinkovitost.

Delno naravne sestavine, kot so derivati ​​olamske kisline (pirokton olamenin) in naravne sestavine, kot so hamamelis, olje sladkega mandlja, oves, morski kolagen, hmelj itd., so lahko dobra alternativa, saj jih je mogoče uporabljati neprekinjeno in pogosto zadostujejo, zlasti kadar gre za blažje oblike anomalije.

Izkušnje kažejo, da je morski kolagen ena najboljših učinkovin v kremah in losjonih za seborejo na obrazu ali seboroični dermatitis na obrazu, saj vsebuje veliko količino omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, proti srbenju, proti rdečici in pomirja.

Prav tako izkušnje s kremami in losjoni za seborejo na obrazu ali seboroični dermatitis na obrazu kažejo, da krema pogosto ni najboljša rešitev, saj je preveč mastna.

Še posebej, ker je za seborejo oziroma seboroični dermatitis s psihosomatsko komponento značilna velika količina maščobe, zato emulzija v kremi ni najboljša rešitev. Kapljice ali serumi so se izkazali za bolj primerne za zdravljenje težav na obrazu, še posebej, če gre za koncentrate v kapljicah z visoko koncentracijo učinkovin.

Seboreja na lasišču

Seboreja na glavi: luskice, srbenje, vnetje in rdečica v osrednjem delu glave oziroma seboroični dermatitis. Iz slik je razvidno, da je težava prisotna v osrednjem delu glave, kjer je največja koncentracija lojnic.

Povzročitelj je glivica pityrosporum ovalis ali Malassezia, ki se hrani z sebumom (maščobo) in lahko doseže 83 % bakterijske flore na lasišču.

Mnogi zamenjujejo prhljaj in seborejo. V obeh primerih gre za kožne pojave, ki se najpogosteje pojavljajo na lasišču. Predstavljajo estetski problem, lahko pa so zaradi vseh simptomov, ki jih spremljajo, tudi zelo neprijetni. Glavna razlika med prhljajem in seborejo je, da ima prhljaj značilen videz. Je majhen, bele barve in večinoma debel. Zelo pogosto jo spremlja srbenje, na mestih, ki jih je prizadela seboreja, pa se pojavi rdečina s pojavom belih ali rumenih lusk.

Kot smo že pisali v zgornjih poglavjih, ljudje pogosto zamenjujejo prhljaj in seborejo na glavi oziroma seboroični dermatitis.

Za prhljaj so značilne luske z maščobo ali brez nje, a popolnoma brez vnetja, rdečice in srbečice. Po drugi strani pa je za seborejo na glavi ali seboroični dermatitis značilna rdečica, vnetje in srbenje, zlasti v osrednjem delu glave z rumenkastimi luskami, ki so močno prilepljene na lasišče.

Kraste na glavi

Kraste na glavi lahko poleg estetskega problema povzročijo močno srbenje, ki človeka draži in mu pokvari razpoloženje. Srbenje je pogosto lahko zelo neprijetno, z vsakim naslednjim praskanjem pa se srbenje stopnjuje, se pravi, da se kraste povečajo in postanejo večja težava.

Kraste in krastice na glavi so predvsem posledica praskanja zaradi srbečice na lasišču. Vzroke za težavo smo podrobneje opisali v zgornjih poglavjih, vendar je praskanje in s tem nastanek krast na glavi težava, ki si zasluži posebno pozornost.

Kraste na glavi nastanejo kot posledica praskanja z nohti, saj s tem nastanejo praske in rane, ki se lahko dodatno okužijo, glivice prodrejo globlje v lasišče in s tem se problem seboreje oziroma seboroičnega dermatitisa še stopnjuje.

Če nas lasišče srbi, je nujno, da čim prej uporabimo pripravek s protivnetnim, pomirjevalnim učinkom, da zmanjšamo potrebo po praskanju. Idealno je, da izberemo pripravek, ki ga imamo lahko vedno pri sebi in ga namesto praskanja preprosto nanesemo na srbeči del.

Krastam na glavi se lahko izognemo tudi tako, da se praskamo z ličnicami prstov ali členki, nikakor pa z nohti.

Psoriaza je zelo razširjen patološki vzrok, ki se najpogosteje razvije na več delih telesa, v tem primeru se pojavijo bele skorje, ki so videti tudi suhe. Največkrat ga ni mogoče ločiti od prhljaja, glavni simptom je srbenje, za lajšanje in obvladovanje motnje lahko uporabite mehčalne izdelke za prhljaj in suho kožo.

Kraste na glavi so lahko tudi posledica luskavice, ki je na žalost neozdravljiva kožna bolezen, ki se poleg lasišča pojavlja tudi na komolcih, kolenih in drugih sklepih. Za luskavico je značilna bela skorja na prizadetih delih, koža je izjemno suha, ob razpokanju pa lahko krvavi in ​​tvori kraste po glavi in ​​telesu.

Kot smo rekli, gre za neozdravljivo bolezen, vendar so se proizvodi na osnovi kajeputa in morskega kolagena izkazali za uspešne pri lajšanju težav.

Gljivice na koži

Veliko število različnih oblik in vrst gljivic lahko povzroči zdravstvene težave, ko prebijejo obrambo našega telesa. Poleg sistemskih glivičnih okužb (mikoz), ki prizadenejo celoten organizem, so veliko pogostejše glivične okužbe in okužbe s plesnijo, ki jih imenujemo glivične okužbe kože ali dermatomikoze (popularno »glivice na koži«).

Glivice na koži lahko povzročijo različne glivice (mikoze), kvasovke in plesni, z njimi pa se lahko okužimo na javnih mestih, kot so telovadnice, garderobe v bazenih ipd. Glivice na koži in motnje bakterijske flore, tj. razvoj fiziološke glive pityrosporum ovalis ali malassezia, nista enaka. Naravni pripravki proti kožnim glivicam so pogosto na osnovi čajevca ali kajeputa, vendar priporočamo, da po posvetu z zdravnikom, farmacevtom ali dermatologom težavo odpravite s ciljnimi pripravki.

Glivice na rokah

Če se na rokah pojavijo glivice, gre zagotovo za nalezljivo glivično okužbo, pogosto pa jo zamenjujejo z drugimi kožnimi obolenji, ki se pojavljajo na rokah. Dermafiti najpogosteje povzročajo glivične okužbe na rokah. Dermafiti so opredeljeni kot vrsta gliv. Skoraj vsak človek ima določen odstotek verjetnosti, da bo enkrat v življenju imel glivice na rokah, oziroma natančneje, da se bo pri vsakem pojavila glivična okužba rok.

Glivice na rokah so posledica glivične okužbe, ki jo pogosto lahko zamenjamo z drugimi spremembami na rokah. Dermafiti so vrsta gliv, ki lahko povzročijo glivično okužbo na rokah.

Glivice na rokah zaradi dermafitoze so nalezljive, in sicer jih lahko dobimo, če smo v stiku z drugim telesom, ki ima glivično okužbo. Lahko gre za drugo osebo, žival, zemljo ali drugo površino, na katero se je gliva naselila. Običajno se pojavijo na stopalih ali dimljah, zelo pogoste pa so tudi glivice na rokah, ki so posledica glivične okužbe dermatofitov.

Še en najpogostejši vzrok glivic na rokah in tovrstne okužbe je praskanje ali dotikanje drugega dela telesa, kjer je glivična okužba. Največkrat se glivične okužbe pojavijo na stopalih, pa tudi v mednožju. Če pa se ugotovi, da je vzrok glivične okužbe na rokah ravno dermatofitna okužba, natančneje širjenje dermatofitne glivične okužbe, potem ste jo lahko dobili od druge osebe, ki jo ima, ali zemlje, ki ste se je dotaknili, ali od živali, ki ste se je dotaknili, če ima žival glivično okužbo.

Glivice na rokah se pojavijo z dražečim, srbečim izpuščajem, ki lahko prizadene eno ali obe roki osebe, ki ima glivično okužbo. Glivična okužba se običajno začne na dlaneh in se lahko razširi na preostali del roke in prste obeh rok. Če imate na rokah glivice, se lahko na določenem delu kože pojavi rdečica v obliki kroga, na sredini tega kroga pa je koža videti kot da se je zacelila.

Za glivice na rokah je značilno srbenje, ki pa ni posledica seboroičnega dermatitisa, temveč glivične okužbe. Običajno se začne na dlaneh in se nato začne širiti na druge dele roke.

Rdečica se pogosto pojavi v obliki kroga z osrednjim delom, ki izgleda kot zaceljena rana, mehurji med prsti, napolnjeni s prozorno tekočino. Po poku mehurjev se pojavijo kraste in obarvanje kože, kar je še posebej vidno pri ljudeh s temnejšo kožo.

Pri glivicah na rokah se koža lušči, je suha in močno srbi, zato ljudje pogosto mislijo, da gre za dermatitis. A tako kot pri dermatitisu so vzrok glivice, ki uspevajo v vlažnem, toplem prostoru in so tudi v tem primeru nalezljive.

Zmanjšati je treba količino vlage na rokah in drugih prizadetih delih. Prizadete dele je treba dobro posušiti, če so na stopalih, redno menjati nogavice in uporabljati specifične antimikotike. Na voljo so tudi peroralna zdravila, s katerimi lahko težavo delujemo interno, ne le lokalno, o uporabi pa se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Ta simptom se pojavi, če ste dobili glivično okužbo od živali ali iz zemlje, ki ste se je dotaknili z rokami. Pojavi se lahko tudi suha, luskasta koža, lahko srbi, ta srbečica pa se lahko razširi na večji predel na rokah.

Prav tako se lahko pojavijo majhni mehurčki na prstih ali dlaneh, ki so napolnjeni s tekočino. Poleg tega lahko pride do obarvanja kože, če imate dolgotrajno glivično okužbo, in če ne izgine, povzroča močno in dražeče srbenje. Ti simptomi se najpogosteje pojavijo po prenosu okužbe s človeka na človeka.