Seboroični dermatitis

Seboreja na glavi in seboreja na obrazu sta izraza ki se zelo pogosto uporabljata za definiranje seboroičnega dermatitisa, vendar je v bistvu, seboreja strokovni izraz za prekomerno izločanje sebuma oziroma maščobe s strani žlez lojnic.

Če imate na lasišču luskice prhljaja, srbečico, rdečico, vnetje in ranice, potem vaša težava ni seboreja, temveč najverjetneje seboroični dermatitis, seboroični dermatitis s psihosomatsko komponento ali psihosomatski dermatitis.

Kako razlikujemo prhljaj, seborejo in seboroični dermatitis?

Seboreja je povečano izločanje maščobe iz žlez lojnic in govorimo le o maščobi, ki je lahko suhega ali mastnega tipa, ki ne povzroča srbenja. Lasje in lasišče so mastni in povzročajo predvsem estetski problem.

Prhljaj prepoznamo po majhnih luskicah, bele barve, brez srbečice, rdečice in eritema

Seboroični dermatitis je kronično vnetje kože, luske so večje od prhljaja, rumenkaste barve in se lahko prilepijo na lasišče v več plasteh. Področje je rdeče, pogosto so prisotne ranice in prisotno je dražeče srbenje.

Bakterijska flora, naravna zaščita kože, je sestavljena iz sebuma (maščobe), znoja, odmrlih epidermalnih celic, fizioloških bakterij in glivic (med drugim Pityrosporum ovale – Malassezia pri D/SD) in drugih maščob, ki jih proizvaja koža. Ko je v ravnovesju, deluje baktericidno in samosterilizirajoče.

Pri suhem prhljaju odstotek glivice Pityrosporum ovale presega normalno prisotnost v bakterijski flori do 40 %. Pri mastnem prhljaju je prisotnost nad 74%, vendar tudi takrat še vedno ni srbečice ali eritema. Ko Pityrosporum ovale doseže 83 % prisotnosti v bakterijski flori, začne iz sebuma izločati maščobne kisline, ki v oksidacijskih procesih povzročajo vnetje, srbenje, rdečico, rane in kraste.

Kaj je seboroični dermatitis?

Seboroični dermatitis je papiloskvamozna motnja, ki se pojavi na koži, bogati z žlezami lojnicami in sebumom. Pojavlja se v obliki pečatov, ki srbijo in jih spremlja luščenje kože. Če s praskanjem nastanejo rane, se pojavi pekoč občutek in rdečina. Prhljaj je rumenkaste barve, zelo pogosto masten in vlažen. Najpogosteje se pojavi na lasišču, lahko pa tudi na obrazu, dojkah, hrbtu in drugih delih telesa, ki imajo veliko žlez lojnic.

Seboroični dermatitis ni nalezljiv in ne more preiti z ene osebe na drugo. Ne more vplivati ​​na splošno zdravje, povzroča pa estetsko težavo, ki je lahko moteča. Sčasoma lahko privede do občutnega izpadanja las, saj kljub temu, da gre za kožno težavo, močno vpliva na zdravje las in njihov videz. Obloge prhljaja na lasišču ustvarjajo oviro in preprečujejo normalno rast las, kar vodi v redčenje in izpadanje las.

Seboroični dermatitis povzročajo poleg sebuma tudi glivice Pityrosporum ovale, ki so del bakterijske flore, ter različne imunske nepravilnosti. Seboroični dermatitis je dolgotrajno kožno obolenje in se ponavlja, torej se pojavi večkrat v življenju, tudi če smo ga z uspešnimi zdravljenji obvladali. Tako kot herpes ostaja prisoten, zato se ob močnem padcu imunosti, stresu ali psihofizični izčrpanosti zna vrniti tudi v hujši obliki.

Klinična slika

Seboroični dermatitis ni enak navadnemu prhljaju, zato je lahko, če se borite s to težavo, veliko frustracij. Vaša ramena so nenehno polna belih ali rumenkastih lusk, ki pa niso prav nič majhne in neopazne, vaši lasje se zelo hitro zmastijo in so vedno videti neurejeni. Lasišče je prekrito s plastjo prhljaja, pri praskanju pa se prhljaj razširi po laseh. Sčasoma lasje začnejo izpadati in se redčijo.

Prhljaj, rdečica, eritem in srbečica se ne ustavijo le na lasišču, temveč se razširijo po obrazu, čelu, nosu in obrveh. Lahko se pojavijo tudi v ušesu, na prsih, na lopaticah itd. Stanje se poslabša s povečano zračno vlago, s menjavo letnih časov (poleti je v remisiji, jeseni se poslabša, pozimi, ko je zračna vlaga največja, pa se drastično poslabša. Spomladi je stanje blažje kot pozimi). Razlikuje se od blagega luščenja, ki se pojavi v lezijah (omejena polja), do pojava močnih skvamoznih oblog, ki lahko prekrijejo celotno lasišče.

Simptomi seboroičnega dermatitisa

Simptomi seboroičnega dermatitisa se manifestirajo kot:

• Odebeljene luske prhljaja
• Srbenje kože glave (lasišča)
• Pri praskanju se lahko pojavijo sekundarne bakterijske okužbe, vlaženje, rane in kraste
• Rdeči in vneti pečati na lasišču z ranicami in krastami
• Neprijeten vonj las in lasišča
• Obloge prhljaja, kot pri temencih pri odraslih

Simptomi seboroičnega dermatitisa se lahko pojavijo tudi na drugih delih telesa:

• Obraz, obrvi, okoli robov vek (posledica je lahko vnetje vek – blefaris), predel okoli nosu, nazolabialne gube, okoli ušesa in v zunanjem sluhovodu
• Med prsmi, hrbet, pod pazduho, predel okoli popka, stegno in na mestih, kjer so upogibi in gube na telesu

Pri kom se pojavi seboroični dermatitis?

Seboroični dermatitis se pojavlja pri obeh spolih, pri moških pa je pogostejša hujša klinična slika z izrazitejšimi simptomi. Najpogosteje se pojavi v tretjem in četrtem desetletju življenja ter tudi v obdobju adolescence zaradi nenadnih in okrepljenih hormonskih sprememb. Pojavi se lahko tudi pri dojenčkih, običajno približno deset tednov po rojstvu, kot temenca, ki pa je začasen pojav in običajno izgine, ko dopolnijo tretje leto.

Ocenjuje se, da ima približno 10-20 % svetovnega prebivalstva težave s seboroičnim dermatitisom. Glavna značilnost seboroičnega dermatitisa je njegova trdovratnost, saj se zelo pogosto vrne, ravno takrat, ko smo mislili, da smo se ga znebili.

Seboroični dermatitis – vzroki

Najpogostejši vzroki seboroičnega dermatitisa so:

• Količina gljivice Pityrosporum ovale je velika, predvsem zaradi dodatnega delovanja žlez lojnic in s tem aktivnosti lipidov (sprošča več maščobnih kislin – glavnega dejavnika vnetja) in sposobnosti aktiviranja vnetnih procesov.
• Srbenje, rdečina in vnetje, rane in kraste so posledica oksidacije maščobnih kislin, vendar le, če odstotek glive Pityrosporum ovale kot dela bakterijske flore presega 83 %.
• Seboroični dermatitis je nastaja zaradi motenj v delovanju žlez lojnic in povečanega izločanja maščobe, kar ima za posledico skrajšanje procesa obnavljanja celic lasišča. Rezultat je pospešeno luščenje keratiniziranih kožnih celic.

Drugi možni vzroki seboroičnega dermatitisa so:

• Hormonske spremembe (posebno spolnih hormonov)
• Emocionalni stres
• Psihiatrična in nevrološka stanja (depresija in Parkinsonova bolezen)
• Oslabljen imunski sistem
• Bolezni endokrinih žlez
• Prehrana (hitra hrana, mastna in začinjena hrana, alkohol…)
• Uporaba določenih zdravil
• Uporaba agresivnih in neustreznih kozmetičnih izdelkov (šampon, balzam…)
• Sprememba pH vrednosti kože
• Agresivno draženje kože (kemično ali zaradi izpostavljenosti velikemu številu mikroorganizmov)
• Poškodbe zaradi agresivnega praskanja (ranice)
• Klimatske razmere (ekstremno visoke ali nizke temperature, povečana zračna vlaga, veter…)

Seboroični dermatitis se pojavlja v epizodah, ker gre za kronično kožno težavo, zato se izmenjujejo obdobja izboljšanja in poslabšanja simptomov.

Do poslabšanja seboroičnega dermatitisa pride zaradi:

• Utrujenosti, psihične ali fizične izčrpanosti
• Stresa
• Uporaba neustreznih šamponov, gelov za tuširanje, mil…
• Letni časi pogosto določajo ritem vnetnega procesa, zato se večinoma poslabša v jesenskem in spomladanskem obdobju.

Rešitev

S pravilno nego in ustreznim zdravljenjem lahko seboroični dermatitis obvladujemo, brez večjih stopnjevanj in posledic, kot je izpadanje las. Če k rešitvi pristopimo temeljito, moramo izhajati iz vzroka, glavni vzrok seboroičnega dermatitisa pa je povečana prisotnost glivice Pityrosporum ovale (Malassezia pri D/SD) na koži. Kot vsem glivicam ji vlažno in toplo okolje zelo ustreza, ker se prehranjuje z maščobo, ji dodatno hrano zagotavlja odvečen sebum.

Če torej želimo zaustaviti njegovo razmnoževanje in škodo, ki jo povzroča, ji moramo za začetek odvzeti tisto, kar ji najbolj koristi, namreč vlago in hrano – maščobo.

Tretmaji, kreme, losjoni, ki se uporabljajo pri seboroičnem dermatitisu, morajo imeti predvsem antimikotične (protiglivične), razmaščevalne, anestetične (proti srbenju) in inflamatorne (protivnetne) učinke.

Kortikosteroidi in kreme s kortizolom so zelo učinkoviti, vendar se uporabljajo zelo kratek čas, tako da lahko, če prebijete to časovno omejitev in pretiravate z uporabo, naredite koži veliko več škode kot koristi.

Naravne učinkovine v pripravkih za reševanje seboroičnega dermatitisa so brez kontraindikacij in omejenega časa uporabe, hkrati pa imajo zelo visoko stopnjo učinkovitosti.

Naravne učinkovine, ki imajo dokazano najbolj blagodejne učinke so:

• morski kolagen: vsebuje veliko količino omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, proti srbenju, proti rdečici in pomirjajo
• čajevec (Meleleuca alternifoglia): poleg antimikotskega delovanja, deluje tudi dermopurificirajoče (odstranjuje maščobo s kože)
• kigelia africana: sebonormalizira in deluje neposredno na žleze lojnice, uravnava čezmerno izločanje maščobe, kar samodejno zmanjša količino hrane za glivico Pityrosporum ovale
• kajeput: tropska rastlina z močnim antimikotskim delovanjem
• hamamilis, olje sladkih mandljev, ekstrakt ovsa, hmelj in tako dalje: lahko jih uporabljamo neprekinjeno kot del čiščenja kože, brez posledic, dalj časa.

Kontaktni dermatitis

Kontaktni dermatitis je rdeč srbeč izpuščaj. Nastane zaradi stika kože z dražečim sredstvom – povzroča draženje in alergijo. Kontaktni dermatitis je akutno vnetje kože, ki ga povzročajo dražilne snovi ali alergeni. Prvi simptom je srbenje in izpuščaj na koži, ki se prične z eritemom in nadaljuje z nastankom mehurčkov in izpuščajev.

Največkrat se pojavi na rokah ali ob njih, pa tudi na drugih nepokritih delih telesa. Izpuščaj ni nalezljiv in ne ogroža življenja, je pa lahko zelo neprijeten in poslabša kakovost življenja. Za začetek zdravljenja kontaktnega dermatitisa je ključno najti snovi, na katere se pojavi občutljivost in se jim izogibati.

Kako nastane kontaktni dermatitis?

Kontaktni dermatitis se pojavi kot alergijska reakcija, ki jo povzroči dražilno delovanje snovi. Najpogostejši dražilni dejavniki so mila, detergenti, prah, antiseptiki, raztopine, strojno olje, cement, prst, voda z visoko koncentracijo klora (v bazenih), nekatere vrste kozmetike in nekatere rastline

Vrste kontaktnih dermatitisev

• iritativni kontaktni dermatitis (IKD), ki predstavlja 80 % vseh vzrokov kontaktnega dermatitisa, je nespecifična vnetna reakcija na snovi, s katerimi pride koža v stik, brez aktivacije imunskega sistema. Sem sodijo različne kemikalije (kisline, belila, soli, raztopine, kovine …), detergenti (abrazivi, geli, mila …), šamponi, snovi v zraku (žagovina, volneni prah …), rastline. (feferoni, nekatere vrste rož …), umetna gnojila, pesticidi.
• fototoksični dermatitis nastane kot lokalna sprememba na mestu nanosa (parfum, premogov katran…) ali zaužitja (primer: zdravilo Psoralen) določenih substanc, ki šele po absorpciji ultravijoličnih žarkov ustvarjajo škodljive proste radikale.
• Alergijski kontaktni dermatitis (AKD) je celična preobčutljivostna reakcija in se pojavi, ko povzročitelj, na katerega je oseba občutljiva, sproži imunsko reakcijo na koži. Alergijska reakcija prizadene le območje, ki je bilo v stiku z alergenom. Reakcijo lahko sproži nekaj drugega, kar lahko pride v telo z zdravili, hrano, medicinskimi in zobozdravstvenimi posegi. Ima dve fazi: senzibilizacijo na antigen in odziv na ponovno izpostavljenost

Snovi, ki povzročajo alergijski kontaktni dermatitis, so:

• Zdravila (antibiotične kreme in peroralni antihistaminiki)
• Formaldehid (konzervansi, razkužila, oblačila…)
• Nikelj (najdemo ga v kovinskih vedrih, nakitu…)
• Izdelki za osebno higieno (laki za nohte, barve za lase, losjoni, deodoranti…)
• Snovi, ki jih najdemo v kozmetiki, sladilih, parfumih, izdelkih za zobno higieno …
• Rastline (strupeni bršljan, mango, ki vsebuje alergen urushiol…)
• Izdelki, ki povzročajo reakcijo na sonce, nekatere kreme za sončenje in peroralna zdravila…
• Pri otrocih se pojavi zaradi nošenja plenic, vlažilnih robčkov, barvanih oblačil…

Ljudje s povečanim dejavnikom tveganja so tisti, ki se ukvarjajo z določenimi poklici in hobiji. To so predvsem zdravstveni delavci, gradbeniki, avtomehaniki, kovinostrugarji, frizerji in kozmetičarji, potapljači in plavalci (gumijaste maske), kmetje in ljudje, ki delajo s hrano. Izpuščaj se pojavi v nekaj minutah do nekaj urah po stiku in lahko traja 2-4 tedne.

Simptomi kontaktnega dermatitisa so:

• Srbenje
• Rdeči izpuščaj
• Suha, luskasta, razpokana koža
• Izbokline in mehurji
• Pekoč občutek in oteklina

Atopijski dermatitis

Atopični dermatitis je vnetna kronična bolezen, ki jo spremlja suha koža, nagnjena k srbenju in draženju. Sama beseda atopik se nanaša na skupino dednih bolezni in je pogosto povezana z drugimi boleznimi. Atopijski dermatitis je najpogosteje benigna bolezen s ponavljajočim se potekom, saj ločimo faze remisije (popolno okrevanje vseh znakov in simptomov) in faze poslabšanja (vrnitev simptomov in poslabšanje vseh kliničnih parametrov)

Približno 2 % svetovnega prebivalstva ima težave z atopijskim dermatitisom, kar pomeni, da ima ta oblika dermatitisa visoko pogostnost. Ni nalezljiv, najpogosteje prizadene dojenčke od 3. meseca življenja naprej, nato simptomi počasi oslabijo (do pubertete lahko popolnoma izginejo), lahko pa se pojavi tudi v starejši starosti.

Atopijski dermatitis in ekcem pogosto enačimo, vendar nista isto. Ekcem vključuje veliko število različnih vnetnih bolezni, atopijski dermatitis pa je le ena izmed njih, tj. najpogostejša vrsta, zato se pogosto uporabljajo v istem kontekstu.

Simptomi atopijskega dermatitisa

Prvi in najpogostejši simptomi so:

• Suha srbeča koža (pruritus)
• Kraste za ušesi in izpuščaji na licih, rokah in stopalih
• Rdeča in vneta koža, ker je imunski sistem močno aktiviran
• Stanjšana in puhasta koža zaradi nenehnega praskanja (lihenifikacija)
• Na koži se lahko pojavijo hiperpigmentacije in majhne izbokline, ki se zaradi praskanja spremenijo v kraste in okužene rane.
• Prizadene lahko predel okoli oči, veke, obrvi in ​​trepalnice, kjer praskanje spremeni barvo kože
• Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi dodatna plast kože, atopična guba ali Dennie-Morganova guba
• Koža izgubi preveč vlage iz povrhnjice in zato postane zelo, zelo suha, z zmanjšanim obrambnim mehanizmom
• Koža z atopijskim dermatitisom postane zaradi zmanjšanega obrambnega mehanizma zelo občutljiva na okužbe s stafilokoki, streptokoki, bradavicami, herpesom simplex…

Preventiva

Posebne preventive ni, je pa vsekakor priporočljivo:

• Zaščitite kožo pred vlago, dražečimi snovmi in sintetičnimi oblačili
• V prostoru vzdržujte hladnejšo, stabilno temperaturo in stabilno raven vlažnosti
• Čim bolj se izogibajte praskanju in drgnjenju
• Izogibajte se izpostavljanju prahu, tobačnemu dimu, cvetnemu prahu in živalski dlaki
• Pravočasno prepoznajte in se izogibajte čustvenemu stresu
• Izkoristite poletje in morje, pa tudi hribe, saj sprememba podnebja zelo blagodejno vpliva
• Prhanje je priporočljivo namesto kopanja v kadi, če pa že uporabljate kad, potem namesto gela za prhanje kanite le nekaj kapljic olivnega olja ali morskega kolagena, da bo koža mastna in prožna.
• Nosite samo bombažna oblačila, ker se koža na vse ostalo odzove s srbečico
• Kožo namažite s priporočenimi tretmaji

Atopijski dermatitis pri dojenčkih

Vsi starši zelo skrbijo, da je koža njihovih dojenčkov zdrava, lepa in negovana, saj ni nič lepšega in mehkejšega od dojenčkove kože. Vendar pa so dojenčki, katerih koža je občutljiva, svetla, prozorna, veliko bolj dovzetni za različna dražeča stanja kože, med katerimi je najpogostejši atopijski dermatitis.

Atopični dermatitis pri dojenčkih je kronično stanje kože in je pravzaprav vrsta ekcema. Kaže se kot luskast in rdeč izpuščaj, ki povzroča vnetje in srbenje. Po besedah ​​profesorja Biberja, svetovno priznanega strokovnjaka na področju atopije, se atopijski dermatitis začne “in utero”, ko je otrok še v materinem trebuhu.

V zadnjem desetletju je atopijski dermatitis zelo pogost pri dojenčkih, zlasti v industrializiranih državah. V približno 60% primerov se atopijski dermatitis pojavi v prvem letu otrokovega življenja, najpogosteje pa v obdobju med 3.-6.mesecem starosti. Dojenčki, pri katerih se razvije atopijski dermatitis, imajo pogosto v družini ekceme, različne vrste alergij, astmo … zato je pojav v zgodnjem otroštvu največkrat posledica kombinacije zunanjih dejavnikov in genetike. Pogosto se pojavi pri dojenčkih, rojenih v zimskih in jesenskih mesecih, bolj pri dečkih in pri drugem otroku.

Prvi znak atopijskega dermatitisa pri dojenčkih je zelo suha, izsušena koža, ki pordi in na koncu se pojavi rdeč izpuščaj. Najhujši simptom atopijskega dermatitisa pri dojenčkih je srbenje (pruritus). Dojenček lahko s praskanjem poškoduje kožo in pride do okužbe, zato je priporočljivo in preventivno, da dojenčki nosijo bombažne rokavice. Otroško srbenje lahko drži dojenčke budne vso noč. Otrok je zato neprespan, jokajoč in slabe volje…

Drugi najpogostejši simptomi atopičnega dermatitisa pri dojenčkih so:

• Zelo suha koža, pogosto prekrita z luskami
• Rdeč izpuščaj in rdeča, razdražena koža
• Rane, ki so lahko odprte ali prekrite s krastami

Rdečica in hrapava koža z majhnimi mozolji se pri dojenčkih pojavi na izbočenih delih obraza (brada, čelo in lica). Na pregibih komolcev in kolen se lahko pojavita izpuščaj in rdečina, vendar zelo redko.

Simptomi atopičnega dermatitisa niso vedno stalni. Včasih izginejo, včasih pa pride do »izbruha« atopičnega dermatitisa. Specifičnega testa, ki bi v celoti potrdil atopijski dermatitis, ni. Dojenčki z alergijami in atopijskim dermatitisom imajo pogosto povišan imunoglobulin E (IgE) v krvi. Njihov imunski sistem »premočno« reagira na določene sprožilce alergij in alergene, proizvede več tega protitelesa, kar lahko povzroči reakcijo in povzroči atopijski dermatitis.

Nasvet staršem je predvsem, da čim bolj zmanjšajo in odpravijo morebitne okužbe in zaplete. Prav tako da redno vlažijo kožo in obnavljajo zaščitni hidrolipidni sloj kože. Uporabljajte zelo blaga in nedražilna sredstva, kot so šamponi, kopeli, mila.

Atopijski dermatitis pri otrocih

Atopični dermatitis pri otrocih je kronična kožna bolezen, vrsta ekcema. Kaže se kot luskast in rdeč izpuščaj, ki povzroča vnetje in srbenje. Atopijski dermatitis je najpogosteje deden, zato je, če ima eden od staršev atopijski dermatitis, verjetnost, da se pojavi pri otroku, 30-odstotna. Če sta atopika oba starša, pa je možnost povečana na 70 %, še vedno pa je 30 % verjetnost, da se pri otroku ne bo pojavila. Lahko pa se pojavi alergijski rinitis ali bronhialna astma.

Atopijski dermatitis se pogosteje pojavlja pri dečkih, pri drugem otroku ter pri otrocih, rojenih v zimskih in jesenskih mesecih. V industrializiranih državah se atopijski dermatitis pogosto pojavlja pri dojenčkih in otrocih vseh starosti.

Prvi znak atopijskega dermatitisa pri otrocih je zelo suha, izsušena koža, ki nato pordeči in se na koncu pojavi rdeč izpuščaj. Najhujši simptom atopijskega dermatitisa pri otrocih je srbenje (pruritus). Staršem svetujemo, da so pozorni na praskanje, saj lahko otrok na ta način poškoduje kožo in povzroči okužbo ter zaplete. Srbečica zaradi atopijskega dermatitisa lahko otroka drži budnega celo noč, zato je tako kot pri dojenčkih in otrocih možna nespečnost, zato je otrok zaradi utrujenosti lahko živčen, čemeren, slabe volje …

Drugi najpogostejši simptomi atopičnega dermatitisa pri otrocih so enaki kot pri dojenčkih:

• Zelo suha koža, pogosto prekrita z luskami
• Rdeč izpuščaj in rdeča, razdražena koža
• Rane, ki so lahko odprte ali prekrite s krastami

Spremembe so lokalizirane predvsem na notranjih straneh velikih pregibov (kolena, komolci, za ušesi…) kot rjavi nanosi suhe in hrapave kože, z izredno močnim srbenjem in precej izrazitimi praskami. Te spremembe so lahko stalne ali pa se lahko izmenično pojavljajo in umikajo, odvisno od provocirajočih dejavnikov.

Posebnega testa, ki bi v celoti potrdil atopijski dermatitis pri otrocih, ni. Otroci z alergijami in atopijskim dermatitisom imajo pogosto povišan imunoglobulin E (IgE) v krvi. Njihov imunski sistem »premočno« reagira na določene sprožilce alergij in alergene, proizvede več tega protitelesa, kar lahko povzroči reakcijo in povzroči atopijski dermatitis.

Po mnenju profesorja Biberja, svetovno priznanega strokovnjaka na področju atopije, je atopijski dermatitis napredovanje razvoja alergijskih bolezni v otroštvu. Začne se s pojavom atopičnega dermatitisa, sledi alergija na hrano, nato alergijska astma in na koncu alergijski rinitis. Pojavi se lahko tudi oralni alergijski sindrom (OAS), tako imenovana kontaktna urtikarija – koprivnica. Koprivnico spremljajo oteklina, rdečina, žgečkanje in srbenje jezika in žrela, srbenje ustnic in neba, otekanje resic.

Nasvet staršem otroka, ki ima težave z atopijskim dermatitisom, je predvsem, da čim bolj zmanjšajo in odpravijo morebitne okužbe in zaplete. Prav tako, kot svetujejo v primeru atopijskega dermatitisa pri dojenčkih, enako velja za otroke. Potrebna je redna hidracija kože in obnova zaščitne hidrolipidne plasti kože. Obvezno je izogibanje vsem oblikam alergenov, zato uporabljajte zelo blaga in nedražeča sredstva, kot so šamponi, kopeli, mila.

Atopijski dermatitis pri odraslih

Atopijski dermatitis (dermatitis atopica) pri odraslih je »trilogija« astme, alergijskega rinitisa in atopičnega dermatitisa, pojavljajo pa se lahko sočasno, izmenično ali neodvisno drug od drugega.

Trenutno ima približno 2 % svetovnega prebivalstva različne težave, ki jih lahko povzroči atopijski dermatitis, in obstaja tendenca nenehnega povečevanja števila ljudi s temi težavami, predvsem v urbanih okoljih. Atopijski dermatitis je napredovanje razvoja alergijskih bolezni v otroštvu, pravi profesor Biber, svetovno priznani strokovnjak na področju atopije. Vse se začne s pojavom atopijskega dermatitisa, nato se pojavi alergija na določene vrste sestavin hrane, nato se lahko pojavi alergijska astma in na koncu alergijski rinitis.

Pojavi se lahko tudi oralni alergijski sindrom (OAS), tako imenovana kontaktna urtikarija – koprivnica. Koprivnico spremljajo oteklina, rdečina, žgečkanje in srbenje jezika in žrela, srbenje ustnic in neba, otekanje resic).

Na pojav atopijskega dermatitisa vpliva veliko dejavnikov. Atopijski dermatitis je najpogosteje deden, zato je, če ima eden od staršev atopijski dermatitis, verjetnost, da se pojavi pri otroku, 30-odstotna. Če sta atopika oba starša, je možnost povečana na 70 %, še vedno pa je 30 % verjetnost, da se pri otroku ne bo pojavila. Lahko pa se pojavi alergijski rinitis ali bronhialna astma.

Med zunanjimi dejavniki okolja, ki so lahko sprožilci, so najpogostejši:

• iritantni (volna, milo, maščoba, topila, detergenti…)
• kontaktni senzibilizatorji (nikelj, kobalt, krom…)
• inhalitorni alergeni (hišni prah, pršice, cvetni prah, plesni, živalske dlake…)
• prehranski alergeni (soja, ribe, pšenica, arašidi, jajca…)
• mikrobi (Pityrosporum ovale, Candida albicans, Staphylococus aureus, Trichophyton…)

Velik vpliv ima klima, predvsem mikroklima v hiši, kjer živimo. Zelo velik je tudi vpliv psiholoških dejavnikov, kot sta živčnost in stres. Mehanizem atopičnega dermatitisa je zelo zapleten, bistvo pa je v moteni interakciji imunokompetentnih celic (limfocitov T in B).

V zrelih in mladostniških letih so spremembe na koži najpogostejše v predelu okoli ustnic, na hrbtišču dlani in na vratu. Simptomi atopičnega dermatitisa pri odraslih so:

• suha koža
• vidne spremembe v pregibih (komolci, kolena, za ušesi…)
• močno srbenje in sledi praskanja
• beli dermografizem
• redčenje ali pomanjkanje zunanjega dela obrvi
• razbrazdane dlani in podplati
• bledica obraza in podočnjaki

Atopija ni le kožna bolezen

Atopija ni kožna bolezen, temveč prirojena nagnjenost k burnemu odzivanju na dražljaje (alergene) iz zunanjega okolja in povečana nagnjenost k razvoju alergijskih reakcij. Velja tudi za prebavila in dihala, pa tudi za sluznico nosu in oči.

Atopija ni nalezljiva

Ne glede na to, kako hudo se zdi, atopija in alergija nista nalezljivi. Zato izolacija zaradi videza kože ni potrebna niti v najtežjih fazah poslabšanja.

Najboljša krema za atopijski dermatitis

Za osebe, ki imajo težave z atopijskim dermatitisom, je prvi in ​​zelo pomemben korak preventiva, ki pomeni posebno in zelo skrbno nego. Pri atopijskem dermatitisu je osnovna značilnost motena bakterijska flora, t.j. poškodbe kožne pregrade in delovanja kože kot največjega človeškega organa. Zato se zdravljenje te težave vedno začne z ustrezno nego, ki naj obnovi in ​​popravi poškodovano barierno funkcijo kože.

Za vzdrževanje higiene in umivanje kože priporočamo SAP Vital Plus. SAP je nežna tekoča kremna emulzija, namenjena za čiščenje vseh tipov kože, še posebej pa pri atopični, suhi, reaktivni in kuperozni koži, nagnjeni k vnetjem. Gre za izjemno nežno formulacijo na osnovi mandljevega olja, hamamelisa in ovsa, ki kožo očisti, hkrati pa ohranja njen hidrolipidni sloj in barierno funkcijo kože. Učinkovito odstranjuje smog, prah, odvečno maščobo in ličila.

SAP vsebuje mehčala in druga hranila, kot so olje sladkega mandlja, izvleček altee in izvleček hamamelisa. Vsebuje tudi vitamina C in E, ki zaščitno delujeta na povrhnjico in ščitita kožo pred zunanjimi vplivi, kar je nujno za atopično kožo. Formula vsebuje posebno površinsko aktivno snov, aminokislino, pridobljeno iz ekstrakta ovsa, zaradi katere je izdelek topen (topi maščobo) in vodotopen (izpira se z vodo).

Terapija atopijskega dermatitisa je zelo raznolika, osnova nege pa so različni vlažilni emolienti, ki preprečujejo izsušitev kože ter s tem napetost, zategovanje in srbenje. Mehčala je treba uporabljati nenehno, tudi ko je koža videti popolnoma zdrava, za preventivo.

Če je atopijski dermatitis v akutni fazi, se pod nadzorom zdravnika poleg emolientov vključijo pripravki, ki naj bi umirjali vnetne procese na koži – lokalni kortikosteroidi (v obliki krem ​​ali mazil).